
Kako je potekal test
Test smo izvedli 23. maja 2026. Izdelali smo tri lesene modele hišic z dvojnimi stenami. V enega smo med stene vstavili mato GRIZO Thermo+, v drugega 10 cm debelo mineralno volno (s 12–14 cm prezračevalno režo), tretji pa je ostal brez izolacije. Modeli so 2 uri stali na neposrednem soncu, temperaturo v notranjosti pa smo elektronsko beležili vsakih 10 sekund.
Test 1: GRIZO Thermo+ v primerjavi z modelom brez izolacije
Oba modela sta test začela pri 17,5 °C. Po 2 urah je bilo v modelu brez izolacije 38,3 °C (porast za 20,8 °C), v modelu z mato GRIZO Thermo+ pa 23,8 °C (porast za 6,3 °C). V modelu z mato je bilo za 14,5 °C hladneje, temperatura pa se je v njem dvignila več kot trikrat manj.

Test 2: GRIZO Thermo+ v primerjavi z mineralno volno 10 cm
Model z mato GRIZO Thermo+ je test začel pri 17,8 °C, model z volno pa pri 17,3 °C. Po 2 urah je bilo v modelu z mato 20,1 °C (porast za 2,3 °C), v modelu z volno pa 23,1 °C (porast za 5,8 °C). Model z mato je torej začel 0,5 °C toplejši in končal 3,0 °C hladnejši. Temperatura se je v njem dvignila več kot dvakrat manj kot v modelu z volno.

Kaj to pomeni
V našem testu je 10 mm debela mata GRIZO Thermo+ bolje omejila segrevanje notranjosti kot 10 cm mineralne volne. To je učinek odbijanja toplotnega sevanja, česar klasična izolacija ne počne. Zato se obnese tam, kjer sonce močno segreva streho in stene in šteje vsak centimeter, npr. na podstrešjih z omejeno višino.
Lastni test GRIZO, 23. 5. 2026. Rezultati veljajo za opisane pogoje.


